Ni slučajno, da Rovinj krasi naslovnico skoraj vsakega vodnika po Istri. V tem majhnem mestu najdeš več fotogeničnih kotičkov na kvadratni meter kot skoraj kjerkoli drugje ob Sredozemlju. Ni važno, ali fotografiraš z zrcalnorefleksnim fotoaparatom ali samo s telefonom — tu so mesta, kamor usmeri objektiv, in ure, kdaj to storiti.
Pristanišče v zlati uri
Klasičen rovinjski posnetek: pisane hiše ob obali, ki se odslikavajo v vodi, ribiške barke v ospredju, nad vsem pa zvonik Sv. Eufemije. Pridi v zlati uri (kakšno uro pred sončnim zahodom), ko topla svetloba poboža fasade. Najboljši kot imaš z južne strani pristaniške promenade, ko gledaš proti severu.
Strehe od zgoraj
Splezaj na zvonik Sv. Eufemije (vstopnina stane nekaj evrov, stopnice so ozke, ampak splača se vsak korak). Z vrha imaš pogled okoli in okoli — oranžne strehe, ki se spuščajo proti morju, otočje v daljavi, ob jasnem vremenu pa celo italijanska obala. To je tisti pogled na Rovinj iz ptičje perspektive.
Ozke ulice
Tu se skriva prava magija. Ulice starega mestnega jedra so neverjetno ozke — skozi nekatere komaj prideš z rameni. Pod nogami tlakovci, nad glavo perilo, razpeto med hišami, v vežah spijo mačke, ob starih kamnitih zidovih parkirani vespe. Vsak kot je kompozicija, ki čaka, da jo ujameš.
Najlepše ulice za fotografiranje: Grisia (glavna ulica do cerkve, polna galerij), Vladimira Švalbe (najožja) in neimenovani prehodi za cerkvijo na južni strani polotoka — najbolj pristen, najmanj turističen del mesta.
Drobne podrobnosti
Rovinj se ti oddolži, če fotografiraš tudi od blizu. Išči: obledele polkne v vseh odtenkih modre in zelene, rože v lončkih na policah, ročno poslikane hišne številke, stare kamnite oboke, ribiške mreže, ki se sušijo na rivi, železna tolkala v obliki delfinov. Teksture tega mesta so nekaj posebnega.
Mirna stran
Večina fotografov nikoli ne pride dlje od pristanišča in Grisije. Pojdi mimo cerkve, po drugi strani polotoka navzdol. Tu se skriva pravi Rovinj — starejše gospe obešajo perilo med hišami, ribiči krpajo mreže, povsod mačke. Brez turistov, brez trgovinic, samo življenje. Popoldanska svetloba je na tej strani čudovita.
Sončni zahod z Mola Grande
Valobran na južnem koncu pristanišča (Molo Grande) je kraj, kjer se domačini vsak večer zberejo in gledajo, kako gre sonce spat. Ni skrivnost — pozna ga vsak — pa vendar je to res eno najlepših mest za sončne zahode na Jadranu. Silhueta starega mestnega jedra pred gorečim nebom je fotografija, ki ji ne rabiš nobenega filtra.
Nasveti za fotografiranje
- Najboljša svetloba: zgodaj zjutraj (pred deveto) in v zlati uri (kakšno uro ali dve pred sončnim zahodom). Opoldne je svetloba pretrda, ulice pa nabito polne.
- Najboljši čas v letu: maj–junij in september–oktober. Manj gneče, mehkejša svetloba, mesto pa deluje bolj pristno.
- Fotografiraj pokončno. Ozke ulice in visoke hiše kar kličejo po portretni orientaciji.
- Glej gor in dol. Zanimiva arhitektura je nad višino oči, tudi vzorci tlakovcev pod nogami pa so lepi.
- Spoštuj domačine. V starem mestnem jedru ljudje živijo. Ne fotografiraj skozi okna in ne zapiraj vhodov.
- S seboj vzemi širokokotni objektiv za ozke ulice in teleobjektiv za pristanišče iz daljave.
Če si želiš voden sprehod po najlepših kotičkih starega mestnega jedra, si poglej naš Old Town Walking Guide.







